Pri zagotavljanju omrežnih storitev so strežniki vsekakor nepogrešljiv del sistema. Zagotavljajo namreč dostop do podatkov znotraj nekega omrežja, npr. interneta, za vse druge računalnike, ki so povezani v to omrežje oz. dostopajo do strežnika.
V svojem bistvu so tudi strežniki le računalniki. Sicer veliko zmogljivejši, toda sestav je prav podoben. Vsak strežnik ima svoj operacijski sistem, ki pa je sicer prilagojen potrebam strežnika tako, da omogoča, da se na strežnik hkrati povezuje več tisoč drugih računalnikov oz. naprav v omrežju.
Za začetek je treba poudariti, da DNS-strežnike potrebujemo v vsakdanjem življenju, čeprav se tega morda ne zavedamo. Vsakič, ko v internetni brskalnik vpišemo naslov neke spletne strani, npr. www.arnes.si, nam dostop do nje zagotovi prav Domain Name System, ki ga sestavlja kopica DNS-strežnikov z različnimi vlogami. Njihova glavna naloga je prevesti domensko ime v IP naslov.
Po tem, ko smo v brskalnik vpisali naslov spletne strani, podatek potuje do rekurzivnega DNS-strežnika, ki pobrska po svojem cache spominu, če ima IP naslov za dotično domeno že shranjen. V primeru, da ne, rekurzivni strežnik pošlje poizvedbo korenskemu DNS-strežniku. Če ima stran, do katere želite dostopati, vrhnjo domeno .si, potem bo rekurzivni strežnik poslal prošnjo za informacije korenskemu strežniku, ki bo rekurzivni strežnik preusmeril k vrhnjim strežnikom za domeno .si, oz. drugim, če je domena .com, in tako naprej.
Strežnik vrhnjih domen nato posreduje seznam shranjenih domen avtoritativnemu strežniku za dotično domeno, npr. arnes.si. Avtoritativni strežniki za arnes.si končno vrnejo rekurzivnemu strežniku podatek, da je www.arnes.si alias, ki ima IP naslov 193.2.1.67.
V sklopu Arnesa deluje Register, ki opravlja funkcijo nacionalnega registra za vrhnjo internetno domeno .si. To pomeni, da »zagotavlja stabilno, varno, neprekinjeno in zanesljivo delovanje .si v svetovnem internetu« hkrati pa omogočajo registracije domen pod .si.
Da bi registracije delovale in domena .si delovala, Register skrbi, da je DNS-strežnikov za .si dovolj in da neprekinjeno delujejo. Arnes gosti tudi dva korenska DNS-strežnika.
Ena pozitivna stran korenskega DNS-strežnika v Sloveniji je, da bo sedaj poizvedovanje po sistemu DNS trajalo manj časa, saj so odzivni časi pomembni.
Prav tako bi ob prekinitvi povezav s tujino lahko prišlo do nedosegljivosti DNS-strežnikov za .si in lahko bi ostali skoraj brez povezave do večine slovenskih spletnih vsebin.
Tako Register opravlja izjemno pomembno vlogo, vsi strežniki v DNS sistemu pa nam omogočajo, da vsak dan brez težav varno dostopamo do spletnih strani pod vrhnjo domeno .si.
Letos praznuje domena .si in z njo Register 30 let obstoja. V sklopu praznovanja 30-letnice si lahko ogledate video serijo Register.si sprašuje, poslušate izjave sodelujočih v Registru in dogodkih, ki jih organizira, ter se podate po poti mejnikov, ki so zaznamovali 30 let domene .si.
01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)
