1969 je leto prvega testnega poleta s concordom, prvega pristanka človeške posadke na Luni v sklopu misije Apollo 11, ob vsem tem pa se je zgodilo še nekaj zelo pomembnega, kar vam omogoča, da lahko to besedilo prav zdaj prebirate na svoji napravi. Prek tehnologije, ki jo danes poznamo kot internet, je bilo poslano prvo sporočilo.
V sredo, 29. oktobra, so omrežje agencije za napredne projekte (ARPANet) uporabili za pošiljanje prvega sporočila med dvema vozliščema s tehnologijo, ki sta jo na podlagi teoretičnega dela Leonarda Kleinrocka izumila strokovnjaka, Britanec Donald Davies in Američan Paul Baran. Od prvega vtipkanega sporočila »lo« (sistem se je porušil, še preden je Charley Kline uspel vtipkati »login«!) do današnjih omrežij, ki podpirajo ogromen nabor storitev s čedalje večjimi hitrostmi in zmogljivostmi, se je internet razvijal s hitrostjo, kakršne si prvi raziskovalci niso mogli niti predstavljati.
O 50-letnici mrežnega računalništva bomo govorili tudi na konferenci Mreža znanja.
Internet je zrasel iz raziskovalno usmerjenega projekta in še dandanes so raziskave in izobraževanje gonilna sila razvoja interneta. »Težava na področju raziskav je podobna tisti, s katero so se soočale nove civilizacije ali nova mesta. Če se razvijajo ločeno nimajo možnosti, da bi znanje delili z drugimi, in tako se civilizacija sploh ne razvije. Nujno je bilo torej vzpostaviti mehanizem za učinkovito in neposredno povezovanje znanja, kar je pomenilo, da ni bilo treba vsakič znova v vsakem kraju ponavljati celotnega učnega postopka,« je povedal Lawrence G. Roberts, vodja programa in direktor urada pri Agenciji za napredne raziskovalne projekte. Prav ta cilj je privedel do ustanovitve panevropskega raziskovalnega in izobraževalnega omrežja GÉANT, ki je nastalo iz čedalje večje potrebe po mednarodnem raziskovalnem sodelovanju.
Novi sistem ni samo nudil podpore evropskim znanstvenikom, raziskovalcem in študentom, ampak je navdihnil Evropsko unijo in pripomogel k uvedbi evropskega raziskovalnega prostora, katerega cilj je spodbujati večnacionalno sodelovanje. Omrežje, ki ga financirajo EU ter evropska nacionalna raziskovalna in izobraževalna omrežja, je bilo zgrajeno v manj kot letu dni in zagotavlja varno medsebojno povezovanje s partnerskimi omrežji. V naslednjem desetletju so se razpoložljive zmogljivosti v omrežju za raziskovalce povečale za faktor 60 s 155 Mbps na 10 Gbps.
Po zaslugi medomrežnega povezovanja z 39 nacionalnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji, med katerimi je tudi Arnes, je GÉANT postal največje in najnaprednejše raziskovalno in izobraževalno omrežje na svetu, ki povezuje več kot 50 milijonov uporabnikov v 10.000 institucijah po vsej Evropi in podpira vse znanstvene discipline. Hrbtenično omrežje deluje s hitrostjo do 500 Gbps in doseže več kot 100 nacionalnih omrežij po vsem svetu. Poleg omrežja so tu še številne druge storitve GÉANT, ki lajšajo življenje osebam, ki delujejo na področju raziskovanja, znanosti in izobraževanja, kot je na primer eduroam, ki študentom in raziskovalcem omogoča dostop do brezžičnega omrežja v več kot 100 državah.
01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)