Po vsej Evropi se začenja kampanja evropski mesec kibervarnosti, katere namen je okrepiti odpornost sistemov in storitev EU, opolnomočiti državljane in narediti korak naprej k bolj kibernetsko varni in ozaveščeni družbi. Mednarodna pobuda bo tudi letos združila vse članice EU v aktivnostih ozaveščanja državljanov pod krovno temo socialnega inženiringa, ene najpogostejših tehnik spletnih napadalcev.
Slovenija je s programom Varni na internetu, ki ga izvajajo na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, del evropske iniciative že od samega začetka leta 2013. Letos bodo s programom Varni na internetu izpostavili problematiko smishing prevar (ribarjenje za podatki oz. zvabljanje na lažna spletna mesta). Dolgo časa je veljalo, da moramo spletni uporabniki biti pozorni zgolj na elektronsko pošto, kjer od nas terjajo vpis gesel. Vendar so v odzivnem centru SI-CERT lansko leto zabeležili velik skok v številu napadov prek SMS-sporočil in aplikacij za hipno sporočanje (npr. Viber, WhatsApp, Messenger). Obravnavali so kar 216 primerov tovrstnih smishing prevar, kar predstavlja skoraj 5-kratno povečanje v primerjavi z letom 2022.
Cilj tovrstnih napadov so finančni podatki, predvsem številke kreditnih kartic in avtentikacijski podatki za dostop do spletne ali mobilne banke. Slovenska policija je 2023 tako zabeležila za kar 3,5 milijona evrov škode zaradi phishing in smishing zlorab v elektronskem bančništvu.
Kot izpostavljajo na SI-CERT, je cilj letošnje kampanje prikazati anatomijo napada smishing: ključne tehnike, kako nas napadalci prepričajo v razkritje podatkov, ki pa lahko vodi v visoko finančno oškodovanje. Kot pravijo: »Smishing prevara je učinkovita, ker največjo vlogo pri njej igra psihologija oz. manipulacija. Napadalci nas želijo z ustrahovanjem prepričati, da moramo ukrepati takoj. V nasprotnem grozijo z blokado, izbrisom, nezmožnostjo uporabe računa ali pa, da ne bodo dostavili paketa, povrnili dohodnine in podobno. Skratka, pri uporabnikih želijo vzbuditi občutek panike.«
Lažno sporočilo za krajo podatkov vsebuje dve glavni sestavini:
Smishing napadi prek SMS in zasebnih sporočil so za uporabnike lahko nevarnejši od napadov prek elektronske pošte, saj pred slednjimi ščitijo filtri na poštnih strežnikih, ki blokirajo večji del lažnih sporočil. Pri SMS in drugih zasebnih sporočilih pa taka zaščita ne obstaja. Praktično nemogoče je preveriti pošiljatelja SMS-sporočila, obenem pa je zelo enostavno potvoriti telefonske številke, da izgledajo, kot da so slovenske. Napadalci lahko SMS-sporočilo pošljejo na način, da je kot pošiljatelj navedeno ime domnevnega pošiljatelja (npr. BANKA, POSTA, BOLHA ipd.) ali pa neka povsem poljubna številka. V samem SMS-sporočilu je težje preveriti, kam pelje povezava, kot to lahko storimo na računalniku. Nenazadnje je tudi način uporabe telefona veliko bolj oseben, pogosto ga uporabljamo v okolju, kjer si težje vzamemo trenutek miru, da natančno preverimo stran, kamor vnašamo podatke. Vse to so dejavniki, na katere tudi računajo spletni napadalci.
O smishing napadih bodo tekom oktobra državljane opozarjali prek TV oglasov na postajah z nacionalnim dosegom, oglasno kampanjo na družbenem omrežju Meta in Google iskalnem omrežju. Cilj kampanje je dvigniti zavedanje o najpogostejših spletnih prevarah, kjer je vektor napada pametni telefon in obenem opozoriti na temeljne mehanizme vplivanja, ki jih uporabljajo spletni napadalci – vzbujanje strahu in panike. Izbor kanalov je prilagojen doseganju ciljne javnosti, to so odrasli starejši spletni uporabniki, ki uporabljajo storitve mobilnega in spletnega bančništva ter nakupujejo prek spleta, uporabljajo elektronsko pošto ter družbena omrežja.
01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)
