Evropska komisija je predlagala ambiciozno reformo digitalnega prostora, celovit sklop novih pravil za vse digitalne storitve, vključno z družbenimi mediji, spletnimi tržnicami in drugimi spletnimi platformami, ki delujejo v Evropski uniji: akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih.
V ospredju obeh predlogov so evropske vrednote. Nova pravila bodo bolje zaščitila potrošnike in njihove temeljne pravice na spletu ter doprinesla k pravičnejšim in bolj odprtim digitalnim trgom za vse. Sodoben pravilnik na enotnem trgu bo spodbujal inovacije, rast in konkurenčnost ter uporabnikom zagotavljal nove, boljše in zanesljive spletne storitve. Poleg tega bo podpiral širitev manjših platform, malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij, kar jim bo olajšalo dostop do strank na celotnem enotnem trgu in hkrati znižalo stroške izpolnjevanja obveznosti. Nova pravila bodo tudi prepovedala nepravične pogoje, ki jih nalagajo spletne platforme, ki so ali bodo po pričakovanjih postale vratarji na enotnem trgu. Predloga sta v ospredju cilja Komisije, da bi to desetletje postalo digitalno desetletje Evrope.
Področje digitalnih storitev je danes precej drugačno, kot je bilo pred 20 leti, ko je bila sprejeta direktiva o elektronskem poslovanju. Spletni posredniki so postali ključni akterji na področju digitalne preobrazbe. Zlasti spletne platforme so prinesle pomembne koristi za potrošnike in inovacije, olajšale so čezmejno trgovanje znotraj in zunaj Unije ter odprle nove priložnosti za različna evropska podjetja in trgovce. Hkrati pa jih je mogoče uporabiti kot sredstvo za širjenje nezakonitih vsebin oziroma prodajo nezakonitega blaga ali storitev na spletu. Nekateri zelo veliki akterji, ki so postali parajavni prostori za izmenjavo informacij in spletno trgovino ter sistemski po naravi, pomenijo posebno tveganje za pravice uporabnikov, pretok informacij in udeležbo javnosti.
V skladu z aktom o digitalnih storitvah se bodo zavezujoče obveznosti na ravni EU uporabljale za vse digitalne storitve, ki potrošnike povezujejo z blagom, storitvami ali vsebinami, vključno z novimi postopki za hitrejše odstranjevanje nezakonitih vsebin in celovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu. Novi okvir bo ponovno uravnotežil pravice in odgovornosti uporabnikov, posredniških platform in javnih organov ter temelji na evropskih vrednotah, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države. Predlog dopolnjuje akcijski načrt za evropsko demokracijo, katerega cilj je povečati odpornost demokracij.
Akt o digitalnih trgih obravnava negativne posledice določenega vedenja platform, ki delujejo kot digitalni „vratarji“ na enotnem trgu. To so platforme, ki bistveno vplivajo na notranji trg, so pomemben portal za poslovne uporabnike pri doseganju potrošnikov ter imajo ali bodo predvidoma imele uveljavljen in trajen položaj. S tem lahko postanejo zasebni ustvarjalci pravil ter ozka grla med podjetji in potrošniki. Včasih imajo taka podjetja nadzor nad celotnimi ekosistemi platform. Kadar se vratar ukvarja z nepoštenimi poslovnimi praksami, lahko prepreči ali upočasni dostop potrošnikov do dragocenih in inovativnih storitev svojih poslovnih uporabnikov in konkurentov. Primeri teh praks vključujejo nepošteno uporabo podatkov podjetij, ki delujejo na teh platformah, ali situacije, v katerih so uporabniki vezani na določeno storitev in imajo omejene možnosti za zamenjavo storitev.
Akt o digitalnih trgih temelji na horizontalni uredbi o odnosih med platformami in podjetji, ugotovitvah opazovalnice EU za gospodarstvo spletnih platform in bogatih izkušnjah Komisije pri obravnavi spletnih trgov z izvrševanjem konkurenčnega prava. Določa zlasti usklajena pravila, ki opredeljujejo in prepovedujejo te nepoštene prakse vratarjev ter zagotavlja mehanizem izvajanja, ki temelji na tržnih preiskavah. Z istim mehanizmom bo zagotovljeno, da se bodo obveznosti iz uredbe posodabljale v skladu z nenehno razvijajočo se digitalno realnostjo.
Akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih sta evropski odziv na postopek temeljitega razmisleka, pri katerem so v zadnjih letih sodelovale Komisija, države članice EU in številne druge jurisdikcije, da bi razumele učinke digitalizacije – natančneje spletnih platform – na temeljne pravice, konkurenco ter na naše družbe in gospodarstva na splošno.
Komisija se je pri pripravi tega zakonodajnega svežnja posvetovala s številnimi deležniki. Poleti 2020 se je Komisija posvetovala z deležniki, da bi dodatno podprla delo na področju analize in zbiranja dokazov za določitev obsega posebnih vprašanj, ki bi lahko zahtevala ukrepanje na ravni EU v okviru akta o digitalnih storitvah in novega orodja za konkurenco, ki sta bila podlaga za predlog akta o digitalnih trgih. V okviru odprtih javnih posvetovanj med pripravo današnjega svežnja, ki so potekala od junija do septembra 2020, je bilo prejetih več kot 3 000 odgovorov iz celotnega spektra digitalnega gospodarstva in s celega sveta.
Več o tematiki si lahko preberete na spletni strani Evropske komisije.
01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)
