Spletno oko: Porast deleža najmlajših žrtev

torek, 24. 9. 2019

Spletno oko že dvanajst let deluje kot prijavna točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu. V poročilu za leto 2018 so predstavljeni statistični podatki o obravnavi prijav v preteklem letu in njihova primerjava s preteklimi leti. 

Posnetki spolnih zlorab otrok

Prijavna točka je v letu 2018 prejela 350 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab otrok. Po pregledu so ocenili, da je bilo med temi 159 primerov nezakonitih, medtem ko je večina preostalih posnetkov prikazovala spolne aktivnosti odraslih oseb. 

V primerjavi z letom 2017 se je povečalo tako število prijav, kot tudi nezakonitih primerov. Povečanje števila prijav pripisujejo med drugim intenzivni kampanji ozaveščanja o problematiki posnetkov spolnih zlorab otrok in o možnostih prijave. Sporne primere so posredovali v pregled in obravnavo policiji in prijavnim točkam držav, kjer so se vsebine nahajale – najpogosteje je bilo to v ZDA in na Nizozemskem. Med prijavami, posredovanimi organom pregona, je največji delež prikazoval otroke stare od 11 do 15 let, zaznali pa so tudi porast deleža posnetkov, na katerih so žrtve najmlajši otroci, stari od 0 do 6 let. Slednjih je bilo 14 % vseh primerov, medtem ko jih je bilo leta 2017 8 %. Zaskrbljujoč je tudi večji delež posnetkov, ki prikazujejo hujše oblike spolnih zlorab. Delež teh je bil 55 %, medtem ko jih je bilo lani 46 %. Na posnetkih so bile žrtve v veliki večini primerov deklice.

Največ primerov sovražnega govora na narodnostni osnovi

Uporabniki spleta so lani prijavili 591 primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora, kar je nekoliko več kot leto poprej. Po oceni Spletnega očesa je bilo potencialno kaznivih primerov 35 oziroma deset več kot lani. Na policiji so po pregledu prijav podali 21 kazenskih ovadb. Pri primerih, posredovanih policiji, je šlo najpogosteje za sovražni govor na narodnostni oziroma etnični osnovi, poleg tega pa je bil sovražni govor večinoma še uperjen proti prebežnikom in pripadnikom islamske veroizpovedi. Največ primerov sovražnega govora se je nahajalo na novičarskih portalih, manj pa na družbenih omrežjih in forumih.

Celotno poročilo si lahko preberete tukaj.

Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS.

Naročite se na RSS obvestila

Pomoč uporabnikom

01 479 88 00
(delavniki, 8:00–20:00)